![LUGOS [navigacijska vrstica]](../../../x/banner4.gif){kind=small}
Roman Maurer
,,Linux? Eh, to je za mulce, bojo že odrasli!`` se lahko odzovete prvič, ko vam nekdo omeni Linux. Morda še drugič. Potem pa vas bodo že razkrinkali in ugotovili, da ima vaša splošna računalniška razgledanost hude luknje. Berite naprej in jih zakrpajte!
Finski Šved Linus Torvalds, oče Linuxa, je pred osmimi leti študiral računalništvo na univerzi v Helsinkih. Na svojem domačem računalniku se je zabaval s pisanjem lastnega operacijskega sistema, podobnega Minixu (akademski različici Unixa). Vse bi tudi ostalo pri garažnem programiranju finskega genija za lastno zabavo, če ta svojih izsledkov ne bi posredoval širši skupnosti prek Interneta. V znamenitem sporočilu je pozval vse tiste, ,,ki niso zadovoljni s tem, da jim računalnik deluje in zato nimajo kaj početi; ki hrepenijo po neprespanih nočeh in dobrih starih časih, ko so bili možje še možje in so si sami pisali svoje gonilnike naprav``, da se mu pridružijo pri razvoju njegovega popoldanskega projekta. Linux je poleg očeta dobil še mamo: Internet. Hekerji s celega sveta so z veseljem priskočili na pomoč in Linux je sčasoma dobival današnjo obliko, vseskozi pa je bil brezplačno dostopen. Danes obstajajo brezplačne in komercialne aplikacije za Linux. Linux je prenesen na računalnike Intel od procesorja 386 naprej, poleg njih pa še na DEC Alpha, Sparc, MIPS, ARM, 680x0 in PowerPC, Linusovi geni pa v zadnjih letih na dve zdravi hčerki.
Linux ni Windows. Namesto prijaznega okenskega okolja vas po namestitvi Linuxa čaka prijavni pozornik v črni tekstovni konzoli in programov, ki ste jih uporabljali v okolju Windows, tukaj morda ne boste našli (lahko pa kupite poseben program, ki vam omogoča emulacijo Windows 95). Spoznati morate nekaj osnovnih principov Unixa, morda boste imeli celo težave s tipkovnico in miško, namestitev okenskega sistema XFree86 pa je včasih tudi težavna. Poznati morate precej podrobnosti o vašem sistemu, denimo tip grafične kartice, vrsto miške, na katerih vratih je modem ipd. Vendar vam sistem vaš trud povrne s stabilnostjo. Ko enkrat vse deluje, deluje za vselej.
V Linuxu si lahko sami izberete videz in funkcije namizja. Zadnje čase je najbolj priljubljeno aktivno namizje KDE, ki ponuja intuitivni grafični vmesnik do programov na računalniku, na voljo so še GNOME in klasični okenski upravljalniki, znani z Unixa. Vendar bodite opozorjeni, da je za uporabo Linuxa potrebno nekajkrat več znanja, kot za uporabo Windows. Izkušeni uporabniki raje uporabljajo ukazno vrstico, v kateri se da postoriti večino stvari, ki bi z uporabo miške zahtevale mirno roko in sokolje oko.
Linux v vlogi skoraj kakršnegakoli strežnika naravnost blesti. Tale razdelek bi lahko naslovili kar ,,Saj ni res ... pa je!``.
Ker je večina Linuxu priložene dokumentacije dostopna tudi v obliki HTML, so vse vidnejše distribucije Linuxa že privzeto opremljene s spletnim strežnikom Apache. Gre za najbolj uporabljani strežnik Interneta [9], ki vam je povrhu vsega dostopen še brezplačno. To zahteva ponovitev: ,,Poleg Linuxa dobite strežnik, kakršnih je na Internetu absolutna večina.`` Oblikovalci in načrtovalci spletnih strani imajo tako možnost preizkusiti svoje izdelke v udobju svojega doma, strežnik pa je enako primeren tudi za zelo obremenjene spletne sisteme.
Naslednje novice ne boste verjeli, dokler se ne prepričate: najhitrejši strežnik za okolje Windows je ... Linux. Izdelek Samba, ki omogoča Linuxu, da v mreži delovnih postaj Windows deluje kot datotečni ali tiskalniški strežnik, je pri velikih obremenitvah celo hitrejši od paradnega konja družine Windows - Windows NT [5, 6]. Navzven se obnaša enako, zato lahko zaprašen računalnik 486, ki nabira prah v kakšnem kotu vašega podjetja, čez noč spremenite v zmogljiv datotečni strežnik, prejšnji strežnik pa skrivaj odnesete domov otrokom za igranje igric - vsi bodo zadovoljni. Tudi Sambo lahko dobite brezplačno z Interneta. Opozoriti velja, da jo je precej težko nastaviti, a če se poglobite v priložena navodila, vam bo v veselje in ponos.
Pljunimo resnici v oči: Linux še ne ponuja konkurence vektorskim programom kot so CorelDraw, Xara, AutoCAD. Velika podjetja sicer ponujajo svoje pregledovalnike za Linux - velikokrat v obliki vtičnic za Netscape - vendar ne tudi programov, ki naredijo te datoteke. Macromedia v svojih razpisih za delovna mesta sicer zahteva tudi poznavanje Linuxa, vendar je za Linux dostopna le vtičnica za obliko ShockWave, programa za izdelavo pa še ni. Pač pa se zadnje dni predsednik Corela sumljivo rad slika s Torvaldsom. Corel je na Linux poskusno prenesel WordPerfect in se zaradi velikega odziva začel dolgoročno usmerjati na Linux - postati nameravajo največji dobavitelj aplikacij za Linux [8] - še letos lahko pričakujemo CorelDraw.
Pač pa je za Linux dostopnih nekaj zanimivih domorodnih aplikacij.
|
|
|
| Okenski upravljalnik KDE je preprost za uporabo. | Ghostscript omogoča predogled in tiskanje PostScripta. | Program XV omogoča pretvorbo in shranjevanje slike v različnih formatih. |
V krogu velikih igralcev si je Linux že zagotovil podporo: dobrikajo se mu SGI, IBM, Hewlett Packard in Sun (gl. njihove domače strani ali sponzorje na [11]); čudno, saj jim pravzaprav odžira kruh - z Linuxom je mogoče sestaviti tudi superračunalnik in slike morja okoli Titanica v hollywoodskem hitu so nastale prav s pomočjo v mrežo povezanih Linuxov. Hlače so se zatresle tudi Microsoftu, ki je v dokumentu na Noč čarovnic [4] postavil smernice za uničenje prostega programja. Linux ima sicer trenutno okoli 4% delež po številu operacijskih sistemov na osebnih računalnikih, predvsem pri strežnikih pa se ta delež eksponentno veča [12].
Linus Torvalds je iz preprostega finskega študenta čez noč postal zvezda prireditev za podporo Linuxa in na moč zaželena popestritev fotografij z lastniki velikih podjetij. Linux je pač ,,in``, Linus pa je ,,out`` (of Finland) - dobil je dobro plačano in skrivnostno delo v ameriškem podjetju TransMeta. Njihova spletna stran najavlja, da ste tja prišli po pomoti in da je spletna stran, ki jo vidite na monitorju, le privid. Novi delodajalci imajo baje zelo razumevajoč odnos do Linuxa in Linusu še naprej omogočajo koordinacijo projekta, več kot to pa ve le malokdo.
|
|
|
| Gimp je zmogljiv program za obdelavo rastrskih slik. | Poleg Linuxa dobite spletni strežnik Apache in kup orodij za spletarje. Bodite pozorni na http://localhost/! | Linus Torvalds - nasmejan tip z očali v beli srajci - opazuje delo Alana Coxa, enega glavnih razvijalcev Linuxovega jedra. (Foto: Ronald Kühn) |
Linux je v svetu računalništva sociološki in tehnološki fenomen. Uspešno je združil svet osebnih računalnikov z velikimi sistemi Unix, pobral najboljše iz obeh svetov in dodal še kanček lastnih rešitev. Oblikovalci bodo pogrešali orodja za izdelavo vektorskih slik, s pridom pa bodo uporabili orodja za avtomatizacijo, pregledovalnik PostScriptnih datotek, različne rastrsko usmerjene programe ter spletni in datotečni strežnik.
Oblikovalci, grafični studii in retušerji lahko izkoristijo brezplačno naravnanost večine programja za Linux in stabilnost sistema, ki je tako ,,cool``, da je celo njegov zaščitni znak - pingvin.
Skupnost Linuxa je v splošnem tudi zelo povezana in novinci lahko računajo na brezplačno pomoč izkušenejših uporabnikov. V Sloveniji deluje Društvo uporabnikov Linuxa LUGOS [2], ki med drugim skrbi tudi za pomoč začetnikom. Občasno organizirajo namestitvene prireditve, na katerih pomagajo novincem nameščati Linux: lani decembra se je v Ljubljani odvijala prva tovrstna prireditev pri nas, v soboto, 10. aprila pa je bila druga v mariborski Kibli - če vas zanima, kako je videti Linux v živo, je niste zamudili.